Cvetoči halštat Dolenjske so obdobje razcveta pokrajine zaradi bogatih površin železove rude ter obvladanja tehnologije taljenja in kovanja železa poimenovali raziskovalci evropske preteklosti. Zlahka lahko rečemo, da je novomeški prostor pomembno prispeval k skupni evropski arheološki dediščini, kar dokazujejo številne najdbe, kot so situle in drugi predmeti povezani s situlsko umetnostjo.
1 Arheološko najdišče, kjer je bilo najdenih največ železnodobnih situl v Evropi
Na novomeškem prostoru je bilo doslej izkopanih šestnajst bronastih situl. Izmed teh je bilo figuralno, v situlskem stilu, okrašenih kar devet oziroma slaba četrtina vseh, ki jih v svetu poznamo, zato ne preseneča poimenovanje Novega mesta kot »mesta situl«.
Več o bronastih situlah - povezava na Mesto situl
2 Najdišče neštetih steklenih jagod
Na novomeškem arheološkem najdišču je bilo odkritih toliko steklenih jagod, ki so jih uporabljali za izdelavo nakita, da jih zaradi številčnosti ni bilo nikoli mogoče prešteti. Arheologi ocenjujejo: »Če sta bili v nekem drugem evropskem halštatskem grobu najdeni dve jagodi, jih je bilo v dolenjskem najdenih tisočkrat več«.
3 Najpomembnejša premična dediščina Slovenije
Arheološka dediščina Novega mesta in Dolenjske sodi med najpomembnejšo premično dediščino Slovenije, saj predstavlja številne edinstvene predmete, predvsem iz obdobja starejše železne dobe, ki zaradi dragocenosti, redkosti in zgodovinske pomembnosti sodijo v sam evropski arheološki vrh.
4 Dolenjski muzej
Že ves čas obstoja Dolenjskega muzeja je arheološka dediščina njegov najpomembnejši in najprepoznavnejši del, v letu 2008 pa so v prenovljeni stavbi Križatije postavili stalno arheološko razstavo, s katero je poudarjen sijaj, blišč in pomen Novega mesta, Dolenjske in Slovenije v evropski prazgodovini, še posebej v halštatskem obdobju.
Več o Dolenjskem muzeju.